FCI – mednarodni pravilnik vzreje

KINOLOŠKA MEDNARODNA FEDERACIJA (AISBL)
Place Albert 1er, 13, B 6530 Thuin (Belgique), tel: +32 71 59 12 38, fax:+32 71 59 22 29, e-mail: info@fci.be

PREAMBULA

1. Mednarodna pravila vzreje Mednarodne Kinološke Federacije (FCI) so obvezna za vse  države članice in za vse pogodbene partnerje.

•    Ta FCI pravila vzreje se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah FCI tako kot pri vseh pogodbenih partnerjih. To pomeni, da se vzreja lahko izvaja samo z rodovniškimi psi, ki imajo umirjen temperament, so zdravi v funkcionalnem in dednem pomenu in so registrirani v rodovniški knjigi ali registru (priloga), ki ga priznava FCI. Poleg tega morajo izpolnjevati zahteve, ki jih določa dotična FCI članica ali pogodbeni partnerji.

•    Samo psi, ki jih imamo za zdrave v dednem smislu, so tisti, ki prenašajo standardne lastnosti pasme, tip pasme  in temperament, ki je značilen za to pasmo, ne da bi kazali kakršne koli bistvene dedne pomanjklivost, ki bi lahko škodile funkcionalnemu zdravju njegovim potomcem. Od članic in pogodbenih partnerjev FCI-ja se v tem smislu zahteva, da preprečijo vsako odstopanje od pasemskih lastnosti določenih v standardih, ki bi lahko imele za posledico poslabšanje zdravja psov.

•    Psi z izločujočimi napakami, kot so nestanoviten temperament, prirojena gluhost ali slepota, zajčje ustnice, volčje žrelo, bistvene napake na zobovju ali anomalije čeljusti, PRA, epilepsija, kriptorhizem, monorhizem, albinizem,  nepravilna barva kožuha ali diagnosticirana huda displazija kolkov, se ne smejo pariti.

•    Glede očitnih dednih napak, npr. HD ali PRA, so članice FCI in pogodbeni partnerji dolžni zabeležiti prizadete živali, se metodično boriti proti tem nepravilnostim in stalno spremljati njihov razvoj in na zahtevo poročati glede tega FCI-ju.

•    FCI, njene članice in pogodbeni partnerji imajo podporo Znanstvene komisije v zvezi z ocenjevanjem, pomočjo in svetovanjem pri boju proti dednim napakam. V primeru, da Znanstvena Komisija izda spisek ukrepov, se Glavni odbor FCI-ja obvezuje, da sprejme enake ukrepe.

•    Pristojnost in odgovornost za vzrejo ostaja na članicah in pogodbenih partnerjih FCI-ja in vključuje vodenje vzreje, svtovanje pri vzreji in spremljanje vzreje kakor tudi vzdrževanje rodovniške knjige.

•    Članice in pogodbeni partnerji morajo napisati svoje lastne vzrejne predpise, ki temeljijo na FCI vzrejnih predpisih, v katerih so zapisani vzrejni cilji. Ti predpisi morajo primerno in razumno upoštevati delovne značilnosti vsake pasme.

Pasjim trgovcem in komercialnim vzrediteljem ni dovoljeno vzrejati živali v državah članicah ali pri pogodbenih prtnerjih FCI-ja.

2. Medsebojne pravice in dolžnosti lastnikov psic in lastnikov plemenjakov so načeloma določene z nacionalnimi zakoni, predpisi, ki so jih postavili nacionalni klubi psarn, njihovi pasemski klubi ali zveze in zasebni dogovori. V primeru, da takšni predpisi in dogovori ne obstajajo, veljajo FCI Mednarodna pravila vzreje.

•    Vzrediteljem in lastnikom plemenjakov se močno priporoča, da se, pred vsako paritvijo pogodijo v obliki pisnega dogovora, v katerem so natančno določene denarne obveznosti obeh strani.

•    ”Lastnik” psa je oseba, ki je na pravno veljaven način prišla do živali, ki poseduje psa in ki lahko to dokaže z zakonitim posedovanjem uradno veljavne registracije in rodovnikom.

•    ”Zastopnik plemenjaka” je bodisi lastnik plemenjaka ali oseba, ki je bila pooblaščena od lastnika, da  ta plemenjak opravlja paritvene storitve.

STROŠKI PREVOZA IN VZDRŽEVANJA PSICE
3. Priporočljivo je, da lastnik psice ali oseba, ki ji lahko zaupa, pelje psico k samcu in od njega nazaj. Če je psica več dni na hrani pri zastoopniku plemenjaka, je lastnik psice finančno odgovoren za stroške prehrane, bivanja, veterinarske oskrbe, če je to potrebno, in za vsako škodo, ki jo psica povzroči na domu ali v psarni plemenjaka, kakor tudi prevozne stroške vrnitve.

ODGOVORNOST
4. V skladu z zakoni različnih držav se oseba, ki prevzame žival v varstvo in oskrbo, smatra za pravno odgovorno za vsako škodo, ki bi bila v tem času povzročena tretji osebi.
Lastnik/pooblaščenec plemenjaka mora to upoštevati, ko se zavaruje za osebno dgovornost.

SMRT PSICE
5. Če psica pogine v času, ko je bila dana v oskrbo pooblaščencu plemenjaka, mora slednji poskrbeti, da bo imel od veterinarja potrjeno smrt in vzrok smrti. O smrti in vzroku zanjo mora obvestiti lastnika psice kakor hitro je mogoče. Če bi lastnik psice želel videti mrtvo psico, mu pooblaščenec plemenjake, te zahteve ne sme odreči.
Če bi se pokazalo, da je za smrt psice zaradi malomarnosti odgovoren pooblaščenec plemenjaka, mora slednji povrniti lastniku psice nastalo škodo.

IZBOR PLEMENJAKA
6. Pooblaščenec plemenjaka je dolžan pariti psico samo s psom, ki je naveden v pogodbi. Če v pogodbi navedeni plemenjak ne more pariti, potem ga ne sme nadomestiti noben drug pes brez vnaprejšnje privolitve lastnika psice. V vsakem primeru pa ni dovoljeno pariti psico z več kot enim plemenjakom v enem ciklu gonjenja.

NENAMERNO PARJENJE
7. V primeru, da pride do nenamernega parjenja s plemenjakom, ki ni bil naveden v pogodbi, mora pooblaščenec plemenjaka, ki je imel psico v varstvu, o tem obvestiti lastnika psice in mu povrniti vso škodo, ki bi s takšnim nenamernim parjenjem nastala.
V primeru nenamernega parjenja je prepovedano izvesti še eno paritev s plemenjakom, ki je bil najprej dogovorjen v pogodbi.
V takih primerih pooblaščenec plemenjaka ne sme zaračunati skoka.

POTRDILO O SKOKU
8. Pooblaščenec plemenjaka mora v pisni obliki izdati potrdilo o skoku, v katerem potrjuje, da je bil izvršen skok s plemenjakom, ki je naveden v pogodbi. S podpisom jamči, da je na lastne oči videl parjenje.
Če organizacija, ki skrbi za rodovniško knjigo, v katero bo leglo vpisano, zahteva uporabo posebnih obrazcev, je dolžnost lastnika psice, da si te obrazce priskrbi, jih pravilno izpolni in da v podpis pooblaščencu plemenjaka.

Potrdilo o skoku mora vsebovati sledeče podatke:

a) Ime in rodovniško številko plemenjaka.
b) Ime in rodovniško številko psice.
c) Ime in naslov pooblaščenca/lastnika plemenjaka.
d) Ime in naslov lastnika psice v času parjenja ter po možnosti datum, kdaj je bila kupljena.
e) Kraj in datum parjenja.
f) Podpis pooblaščenca plemenjaka in lastnika psice.
g) Če organizacija, ki vodi rodovniško knjigo, v katero bo vpisano leglo, zahteva potrjeno fotokopijo ali izpisek rodovnika plemenjaka, mora pooblaščenec te dokumente dati lastniku psice brezplačno.

PLAČILO SKOKA
9. Lastnik plemenjaka lahko zavrne podpis potrdila o skoku dokler ni prejel plačila za skok. Vendar pa mu ni dovoljeno, da zadrži psico za varščino.

10. Če v pogodbi določeni plemenjak iz katerega koli razloga ne izvede skoka ali pa če se psica noče pariti in se tako paritev ne more izvršiti, je lastnik plemenjaka upravičen do povrnitve stroškov, kot jih določa drugi člen tega pravilnika. Ne more pa zaračunati skoka.

11. Razen dogovorjenega plačila za skok, lastnik plemenjaka nima nobene druge zahteve v zvezi z leglom do lastnika psice. Še posebno nima pravice, da vzame mladička iz legla.
Vendar pa, če se medsebojno dogovorita, da se skok plača z mladičkom, morata to v pisni obliki izraziti še pred parjenjem. Pisni dogovor mora vsebovati naslednja določila:

a) datum, kdaj lahko lastnik plemenjaka izbere mladička
b) datum, kdaj bo lastnik plemenjaka dejansko lahko prevzel izbranega mladička
c) datum, do katerega mora lastnik plemenjaka izbrati mladiča (po katerem mu preneha pravica do izbora mladiča)
d) datum, do katerega mora lastnik plemenjaka prevzeti mladiča (po katerem mu preneha pravica do mladiča)
e) dogovor o stroških prevoza
f) posebna določila za primer, da pride do mrtvorojenih mladičev, da preživi samo en mladič ali za primer, da izbrani mladiček umre preden ga lastnik plemenjaka prevzame.

PSICA NE POSTANE BREJA
12. Potem, ko je bila izvršena pravilna paritev, se smatra, da je plemenjak opravil svojo nalogo in lastnik psa je zato upravičen do dogovorjenega  plačila za skok. To nujno ne pomeni, da bo psica breja. Če psica ne postane breja, je na lastniku plemenjaka, da se odloči, ali bo nudil še en skok brezplačno v naslednjem gonitvenem ciklu  ali bo zaračunal določen odstotek cene skoka. Takšen dogovor mora biti v pisni obliki in mora biti vključen v pogodbo o paritvi ter mora biti sklenjen preden pride do parjenja.
Čas brezplačnega parjenja poteče s smrtjo ali prenosom lastništva plemenjaka ali s smrtjo psice.
V primeru, da se ugotovi (z analizo sperme), da je bil plemenjak v času paritve neploden, je lastnik psice upravičen do povrnitve plačila za skok.

UMETNA OPLODITEV
13. Umetna oploditev se naj ne bi uporabljala na živalih, ki se pred tem še niso reproducirale na naraven način. V določenih primerih lahko nacionali kinološki klubi odobrijo izjeme (bodisi, da se samec ali samica še nista reproducirala na naraven način). V primeru, da mora biti psica umetno oplejena, mora veterinar, ki je vzel plemenjaku spermo, izdati pisno potrdilo organizaciji, ki vodi rodovniško knjigo, v katero bo vpisano leglo, da je sveža ali zamrznjena sperma dejansko odvzeta od plemenjaka, ki je bil dogovorjen v pogodbi. Poleg tega pa mora pooblaščenec plemenjaka brezplačno predati lastniku psice listine iz člena 8. (od a do g) tega pravilnika.
Stroški odvzema sperme in oploditve gredo v breme lastnika psice. Veterinar, ki je psico umetno oplodil, mora izdati potrdilo organizaciji, ki vodi rodovniško knjigo, v katero bo leglo vpisano, da je bila psica umetno oplojena s spermo predvidenga plemenjaka. To potrdilo mora vsebovati tudi kraj in datum oploditve, ime in rodovniško številko psice ter ime in naslov lastnika psice.
Lastnik plemenjaka, kateremu je bilo odvzeto seme, mora zagotoviti lastniku psice podpisano potrdilo o skoku kot dodatek potrdilu veterinarja.

PRENOS VZREJNIH PRAVIC – NAJEMNA POGODBA
14. Praviloma velja, da se lastnik psice v času parjenja smatra za vzreditelja legla.
Pravico, da se samico ali plemenjaka uporabi za parjenje, se lahko s pogodbo prenese na tretjo osebo.
Takšen prenos pravice/najemne pogodbe do parjenja se mora obvezno skleniti v pisni obliki preden pride do paritve.
Pisni dogovor, ki prenaša paritvene pravice, mora biti pravočasno registriran pri organizaciji, ki skrbi za rodovniško knjigo in, če se tako zahteva, pri pasemskem klubu.
Najemna pogodba mora biti priložena prijavi za registracijo legla. Jasno mora opredeliti pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank.
Najemnik psice se, v skladu s tem pravilnikom, smatra za njenega lastnika od datuma skotitve do odstavitve mladičkov od prsi.

OSNOVE
15. Mladički dveh čistokrvnih psov iste pasme, ki imata od FCI-ja priznana rodovnika in nacionalna kinološka zveza nima na nju nobene pripombe ali omejitve, se smatrajo za mladičke z rodovnikom in so tako upravičeni, da se jim izda od FCI-ja priznani rodovnik.
Praviloma se mladički prodajo in predajo posamezniku, na katerega ime mora biti izdan izvozni rodovnik.

16. Od FCI-ja priznani rodovniki so bolj potrdila o starševstvu kot pa potrdila o kvaliteti registriranih psov.

REGISTRACIJA LEGLA V RODOVNIŠKO KNJIGO
17. Če ni drugega sporazuma, se novi lastnik breje psice avtomatično smatra za vzreditelja pričakovanega legla.
18. Vsak pasemski pes, registriran pri FCI državi članici ali pogodbenem partnerju mora biti  opremljen s trajno identifikacijo, ki se je ne da ponarediti; takšna identifikacija mora biti navedena v rodovniku.
V načelu je leglo registrirano v rodovniški knjigi države, v kateri živi lastnik psice (résidence habituelle). Leglo bo nosilo ime njegove psarne. V primeru, da se ”résidence habituelle” ne da pravno določiti, ima lastnik psice pravico, da se njeno/njegovo leglo skoti in registrira v državi, kjer je on/ona živel v času parjenja, pod pogojem da so izpolnjene sledeče zahteve:

  • lastnik mora sprejemati vzrejne zahteve kinološkega kluba države, v kateri je lastnik živel v času paritve
  • lastnik mora priskrbeti potrdilo, ki ga izdajo ustrezne lokalne oblasti kraja, kjer lastnik živi, v katerem potrjujejo, da je lastnik živel (brez prekinitve) v tej državi najmanj 6 mesecev.

Ob izpolnjevanju teh zahtev mora nacionalni kinološki klub države, v kateri je lastnik živel v času paritve, registrirati v rodovniško knjigo leglo, ki je bilo skoteno na njenem teritoriju in lastniku za mladiče izdati rodovnik z imenom njegove psarne ter naslovom, kjer lastnik živi.
Izjeme so dovoljene v primerih, ko vzreditelj živi v državi, ki nima od FCI-ja priznane rodovniške knjige. Takšen vzreditelj lahko registrira leglo v državi, ki vodi od FCI-ja priznano rodovniško knjigo.
Vsa legla morajo biti v celoti registrirana; to vključuje vse mladičke, ki so bili rejeni (oskrbovani) do dneva prijave za registracijo.
Rodovniki, ki so v bistvu potrdila o rojstvu, morajo biti izdana samo za korektna porekla. Seveda se psica lahko pari samo z enim samcem za eno leglo. V primerih odstopanja od tega so kinološki klubi dolžni, na stroške vzreditelja, preveriti poreklo z DNA testom.

VZREJNA PRAVILA ZA DRŽAVE ČLANICE
19. Vzrejna pravila držav članic in pogodbenih partnerjev so lahko obsežnejša od FCI vzrejnega pravilnika, vendar ne smejo biti v nasprotju (neskladne) z ‘Mednarodnimi FCI vzrejnimi pravili’.

ZAKLJUČEK
20. S tem ‘Mednarodnim FCI vzrejnim pravilnikom’ iz leta 1979 prenehajo veljati ‘Monaška mednarodna vzrejna pravila’ iz leta 1934. V primeru različnih mnenj pri pravni interpretaciji tega teksta je nemška verzija tega teksta precedenčna.

  • Sprejeto na Generalni skupščini FCI 11. in 12. junija 1979 v Bernu.
  • (Angleški) Prevod je pregledala pravna komisija v Winterthuru, 22.januarja 1990.

Dele teksta, ki so poudarjeni, je sprejel Generalni odbor v Rimu, oktobra 2006. Amandma stopi v veljavo s 1.januarjem 2007.

Prevedel Teo Bizjak