Kaj moraš vedeti pred nakupom

“ČISTOKRVNI” PSI BREZ RODOVNIKA ali ZAKAJ KUPITI PSA Z RODOVNIKOM?

KAJ SO RODOVNIŠKI IN NERODOVNIŠKI PSI
Ko brskamo med oglasi na raznih portalih in iščemo svojega novega štirinožnega družinskega člana, naletimo tudi na oglase “Čistokrvni mladički brez rodovnika“. Naj že v začetku obrazložimo pojme:
Pojem “čistokrvni” pomeni, da gre za pse, ki so “čiste” oz. lahko bi tudi rekli “iste krvi” oz. znanega in sledljivega porekla in več generacij nazaj pripadajo isti pasmi. To sledljivost nam omogoča rodovnik in je s tem neke vrste osebna izkaznica psa. K njegovim vlogam se bomo vrnili.
Iz tega sledi, da vsi psi, katerih poreklo ni znano, spadajo med mešančke, čeprav sta si starša podobna, ali celo imata rodovnik. Če ga mladiči nimajo (beri: “vzreditelj” takih rodovniških staršev ni poskrbel, da bi ga imeli, ali pa mu je bila vzreja prepovedana, a je leglo vseeno imel) takorekoč pasmi ne pripadajo.
“Čistokrvni” psi brez rodovnika torej NE OBSTAJAJO. Imamo samo pasemske pse (rodovniški psi) in mešančke (nerodovniške pse).

RODOVNIK – ne le “osebna”, temveč predvsem “zdravstvena izkaznica” psa

Velikokrat slišimo, da je rodovnik le kos papirja, ki ga potrebujemo le za pasje razstave in tako naprej. Rodovnik je neke vrste rojstni list psa, v katerem so navedeni njegovi predniki. Za vsako pasmo so značilne določene specifične fizične in značajske lastnosti, ki jih preverjajo na vzrejnih pregledih. Psi ki ustrezajo pasemskim značilnostim dobijo vzrejna dovoljenja, na podlagi katerih kasneje njihovi potomci dobijo rodovnik.

Pri vzrejnih pregledih se prav tako izloči iz vzreje vse pse z zdravstvenimi težavami, vse prenašalce genskih bolezni in napak. Seveda rodovnik ni zagotovilo, da pes ne bi mogel zboleti. Vendar imamo veliko manj možnosti, da pes zboli z raznimi genskimi boleznimi, saj odgovorni vzreditelji opravijo pred paritivijo veliko zdravstvenih testov, in se tako trudijo zagotoviti, da se genetske napake nebi prenesle v naslednje generacije ali pa da bi se to zgodilo v čim manjši meri. Ti testi so lahko obvezni, torej predpisani s strani organizacij, ki skrbijo za vzrejo in razvoj določene pasme (kinoloških zvez, vzrejnih komisij ali klubov), obstaja pa še cela vrsta neobveznih, ki jih posamezen vzreditelj opravi iz lastne iniciative. Pri velikih pasmah je pogosta genska bolezen displazija kolkov. Pri vzrejnem pregledu, takšnega psa odstranijo iz vzreje in ne dobi vzrejnega dovoljenja. Ker morda tak pes (še) nima vidnih zdravstvenih težav, ali pa le občasno šepa in je “tako luštkan”, se tak lastnik vseeno odloči za paritev s sosedovo psičko podobnega izgleda, seveda prav tako brez pregleda na kolčno displazijo, ali pa je bila celo tudi ona zaradi istega vzroka izločena iz vzreje…
Recimo skoti se 10 mladičev, ki jih prodajajo po 500 EUR. Za rodovniškega mladička iste pasme bomo plačali 1200 EUR, vendar bomo dobili tudi kupoprodajno pogodbo, v kateri bo zajeta garancija glede pojava kolčne displazije, ki je tipična bolezen, ki se razvije šele pri večmesečnem mladiču. V drugem primeru je možnost, da bo naš mladiček razvil displazijo kolkov zelo nizka, v prvem pa….Za zdravljenje displazije kolkov se stroški gibajo okrog 2000€ in več za en kolk.
Za rodezijskega grebenarja je značilna dedna bolezen dermoidni sinus, ki se pojavi nekje pri 5-10% mladičev. Mladičke vzreditelj pregleda in tiste, pri katerih najde sinus, proda po bistveno nižji ceni, saj velja za njih prepoved vzreje. Praviloma pred prodajo poskrbi tudi za operacijo oz. krije stroške operacije kasneje, če je bil sinus odkrit, ko je bil mladiček že v novem domu. Tudi to je določilo, ki ga običajno najdemo v kupoprodajni pogodbi odgovornega vzreditelja. Taka operacija lahko doseže tudi 1000 EUR, odvisno od razsežnosti sinusa. Žal pa smo na klubu že zabeležili primere, kjer so nas poklicali objokani lastniki nekajmesečnih mladičkov iz “čistokrvnega nerodovniškega” legla, pri mladičku so našli sinus, “vzreditelj” o tem ni hotel slišati…
Če na hitro preračunamo vidimo zakaj je nakup rodovniškega psa dražji od nakupa nerodovniškega. V ceno so všteti razni zdravniški pregledi tako staršev kot mladičkov, vsa dovoljenja, hrana, čipiranje, cepljenje, potni list, garancija iz kupoprodajne pogodbe itd. Pri nerodovniških veliko od naštetega ni.
Vzrejno dovoljenje ima poleg zaščite prihodnosti pasme in vzrejo čim bolj zdravih in pasemsko značilnih predstavnikov pasme (ter s tem morda tudi srečnejših in bolj brezskrbnih bodočih lastnikov) še eno zelo pomembno funkcijo in sicer preprečuje mučenje psičke, saj je vzreja legla z rodovnikom z isto psičko dovoljena le enkrat letno, ali pa celo na leto in pol, če je šlo za zelo številno leglo, ki je psičko bolj izčrpalo. Predstavljajte si kako bi bilo ženski, če bi celo svoje življenje samo rojevala. Prej ko slej bi bilo telo izčrpano in bi se sesulo. Prav tako je pri psu.
Problem nerodovniške vzreje je žal v nekaterih primerih tudi v tem, da starši živijo v nevzdržnih razmerah, na verigi, v premali kletki itd.
Pogosti problem so tudi pasje tovarne, kjer “proizvajajo” pasje mladicke za prodajo, te kasneje tudi običajno prehitro odstranijo od mame in jih prodajo preprodajalcem psov. Ti kasneje te pse prodajajo kot čistokrvne brez rodovnika¬. Preprodajalci imajo veliko pripravljenih izgovorov, zakaj ne moremo videti staršev mladička (so ravno na sprehodu…) ali pa se na vsak način želijo sestati za predajo mladiča nekje “zunaj” (npr na parkirišču nakupovalnega centra…). Zato ko vidimo puhaste kepice v oglasih, pomislimo tudi na njihove starše. Psičke v takšnih tovarnah izkoriščajo , da kotijo eno leglo za drugim, nekaj let, dokler zmorejo, potem pogine. Kdor želi o tem izvedeti več, naj vnese v iskalnik “puppy mills” ali si poglejte prispevek na tej povezavi https://www.youtube.com/watch?v=e4nT94AYsVo. Mi kot klub se z vsem našim bitjem borimo proti temu in trdno verjamemo, da se boste po ogledu posnetkov in fotografij takih ostudnih krajev borili tudi vi.
Vrnimo se k temu, kar smo omenili čisto na začetku: Kaj pa če starša imata rodovnik, mladički pa ne? Velikokrat slišimo, da so rodovnik dobili samo prvi mladiči, da pač niso šli po rodovnike, ker se jim ne splača, …. pač polno izgovorov. Prvič – rodovnik že dolgo časa dobijo prav vsi mladiči v leglu in drugič, cena rodovnika je nekaj deset EUR in predstavlja neznaten strošek, napram prehrani psice in mladičev, zdravstvene nege in ostalih potrebščin za mladiče. Ob tem se lahko vprašamo, če jim je rodovnik predrag, kaj šele vse ostalo?!!
Če so psi rodovniški in mladički nimajo rodovnikov je samo zato, ker starši niso dobili vzrejnega dovoljenja. Vzroki, zakaj niso dobili vzrejnega dovoljenja, kot smo že napisali, so lahko različni, od dednih bolezni do raznih napak. Lahko jim je bilo vzrejno dovoljenje tudi odvzeto, ker se niso držali “pravil”, recimo več legel na leto itd.
Torej če zaključimo, z nakupom “čistokrvenga psa brez rodovnika” podpirate vse pasje tovarne, vso nestrokovno in “mimogrede” dvoriščno vzrejo, vse preprodajalce psov ter izkoriščanje in mučenje psov. Pri nabavi psa obtajata samo dve pravili: Ko je čas za novega štirinožnega družinskega člana ga kupiš pri preverjenemu vzreditelju z vzrejnim dovoljenjem in rodovnikom ali pa psa posvojiš. Tretje možnosti ni.
Klub rodezijskih grebenarjev Slovenije nerodovniške vzreje ne podpira, brez izjem!