Rodezijski grebenar

Lovec na leve

Dostojanstvenost, vdanost, umirjen aristokratski videz, prvinska energija in telesna skladnost.  Rodezijski grebenar je aktiven pes, atletskega in mišičastega videza vendar kljub  temu izžareva eleganco in telesno skladnost. Je zelo ljubeč in inteligenten pes, sposoben razmišljanja po lastni volji.

Priseljenci in hottentotski psi

Rodezijski grebenar izvira iz Južne Afrike, kjer so evropski priseljenci parili svoje »športne« pasme z majhnimi, ostrimi, lovskimi psi v lasti Hottentotov, da bi dobili psa, ki bi bil dober čuvaj in lovski pes, prilagojen lokalnim razmeram.

Hottentotski lovski pes je imel na hrbtu greben, dlako, ki raste v nasprotni smeri kot preostala dlaka vzdolž telesa. Bil je sposoben prenesti drastične spremembe v temperaturi, vročino čez dan in temperaturo pod lediščem ponoči/čez dan.

Ni mogoče zagotovo reči katere evropske pasme so bile osnova rodezijskemu grebenarju. Pasme, ki so jih zabeležili v Južni Afriki med leti 1860 in 1870 so psi Svetega Huberta, škotski jelenarji, angleški hrti, angleški buldogi,  različni terierji, mastifi,  poenterji  in različni lisičarji.

Prve » grebenarje« so uporabljali kot čuvaje, lovske pse, ki so po tehniki lova presegli vse ostale pasme pri lovu na leve.

Leta 1902 je bil v Bulawayu ustanovljen „Lion Dog Club“, kasneje leta 1922 pa je v Rodeziji potekal sestanek  pod vodstvom Francis R. Barnes, z namenom, da se tem psom določi ime in pasemski standard. Pokazali so trideset psov in z njihovo pomočjo osnovali prvi standard pasme, ki je za svojo osnovo imel standard dalmatinskega psa.  Grebenarja so opisovali kot mišičastega in živahnega psa, simetričnega telesa, ki je sposoben teči dolgo in s precej visoko hitrostjo.

Od leta 1922 poteka v Južni Afriki in  takratni Rodeziji, današnjemu Zimbabveju načrtna vzreja psov te pasme.  Septembra 1924 so bili registrirani prvi psi te pasme, Kinološka zveza Afrike (KUSA) pa je pasmo priznala leta 1926 kot lovsko pasmo.

Lovec na leve ali družinski pes?

Rodezijski grebenar je dober čuvaj in tudi lovski pes. V Afriki so ga zlasti beli priseljenci, Buri v Južni Afriki, Namibiji in Botswani, uporabljali za varovanje čred in ljudi pred velikimi plenilci. Uporabljali so ga celo za lov na leve, leoparde, šakale ter zaradi njegove izredne hitrosti tudi za lov na antilope. Spal je na strehah kolib, da je imel boljši pregled nad domačim terenom, situacijo in tudi večjo kontrolo nad vonjem.

Sicer je njegov lov specifičen in drugačen od goničev v katere skupino spada. Predvsem je njegov lov tih in ne opozarja na plen z laježem. Grebenarji lovijo v skupini treh do štirih psov. Svoj plen obkrožijo oziroma potisnejo ali zaustavijo ob prepreki, ki je lahko stena, deblo itd. Grebenarji v lovu oziroma pogonu med seboj sodelujejo kot skupina ter funkcionirajo podobno kot volčji ali levji trop ali par gepardov. Ko žival stisnejo v kot dva grebenarja pazita na plen s strani, na sredi pa ostane pes, ki se ob obmirovanju plena spusti na tla in omogoči lovcu strel. Kasneje so grebenarje uporabljali za čuvanje posesti in kot psa spremljevalca. Ponekod tudi za čuvaje rudnikov diamantov v Afriki. Občasno lahko v Afriki vidimo grebenarje tudi kot čuvaje turistov in raziskovalcev na svojih odpravah v divjino. Sposobni so zaustaviti celo čredo slonov, da gre lahko karavana mirno mimo in opozoriti na nevarnost, ki lahko preti ljudem v afriški divjini.

Grebenarja se seveda lahko tudi izven njegove domovine uporablja za lov, predvsem kot krvosledca, ponekod tudi kot policijskega psa. Zaradi svoje velikosti ter teže in ker ne opozarja na plen z laježem, ni primeren za lov, kot ga opravljajo ostali goniči. Zanimivo je, da se ga v Kanadi uporablja celo kot vodnika slepih in slabovidnih ljudi.

Dandanes je grebenar predvsem hišni pes in član družine. Grebenar kljub temu ostaja pravi predstavnik  pasme- inteligenten, pogumen, pazljiv in hiter pes.

Pasma, ki ni za vsakogar!

Rodezijski grebenar je spremljevalec in na vsakem koraku kaže svojo predanost in vdanost lastniku. Ne prenese, da se z njim ravna grdo in to pokaže v nezainteresiranosti in odklanjanju sodelovanja.  Vsaka grobost storjena nad njim lahko to prijetno bitje spreobrne v zelo žalostnega psa.

Grebenar pozno dozori, odrasel pes je prava lenoba in rad poležava predvsem na kavčih, vendar pa se takoj, ko gremo t njim v naravo, razživi.

Grebenar ni primeren za vsakogar. Tudi če ste že imeli pse v preteklosti, to ni pasma, ki bi jo lahko primerjali z ostalimi in je povsem nova preiskušnja za vas. Če nimate časa, da bi mu zagotovili aktivne sprehode, kolesarjenje ali v nekaterih primerih tudi plavanje, potem ta pasma ni ustrezna za vas. Kljub temu da je v hiši izredno len, mora vso energijo sprostiti na aktivnih sprehodih. Je zahtevna pasma in ni primerna za začetnike. Potrebno je kar nekaj znanja in veščin, da bi lahko obvladali grebenarja in mu zagotovili dovolj aktivnosti in primerno okolje za sobivanje.

Ljudje, ki si želijo rodezijskega grebenarja, se morajo zavedati, da je to velika, močna pasma. Samo atraktiven izgled in impozantnost ne sme biti glavni oziroma edini razlog za nakup te pasme.  V zimskem času je primernejše okolje (kljub potrebi po gibanju) stanovanje ali hiša, saj ima kratko dlako brez zaščitne podlanke, da bi ga grela pred mrazom.

Ko se dolgočasijo in imajo presežek energije, ki je niso porabili na sprehodu, lahko tudi kaj uničijo v stanovanju iz čistega dolgočasja. Potrebno je veliko dela (doslednega in intenzivnega) z njimi, predvsem v obdobju socializacije. So zelo pametni in razmišljajo s svojo glavo, zato moramo biti dosledni in vztrajni. Vsako našo nepazljivost in napake obrnejo v svojo korist.

Marsikateri grebenar se znajde v težavah in na poti v nov dom, ker je v tem pogledu nerazumljen. Resda moramo nakup vsake pasme dobro premisliti, nakup grebenarja pa moramo premisliti dvakrat, če ne trikrat!

Šolanje in vodljivost

Pri grebenarju je pomembno, da  že zelo zgodaj začnemo z delom na socializaciji. V današnjem času so to različne igralne urice in male šole, pri katerih predvsem vodnik spoznava svojega psa in se pripravlja, da bo to njegovo malo ljubeče bitje postalo velik in močan pes, pri katerem je zelo pomembno, da ga lahko obvladamo v vseh situacijah. Potrebno je veliko dela na socializaciji, da se njihova dominantnost in zaščitništvo ne sprevrže v prevzemanje oblasti v tropu – družini. Grebenar dozori pri starosti 2 do 2 leti in pol, začetek intenzivnega učenja pa je idealen pri 8 mesecih. Kot zelo inteligentna žival  ima veliko željo, da zadovolji svojega lastnika, prav tako pa to v njem vedno poraja željo po novih avanturah. To lahko s pridom izkoristimo pri učenju, vendar se moramo izogniti ponavljajočim vajam saj nam kmalu jasno pokažejo, da jih to ne zanima več. Trening grebenarja ne sme biti predolg, saj jim hitro postane dolgčas.

Potrebujejo odločne in dosledne vodnike, pri samem učenju ne smemo uporabljati sile. Odločna, dosledna in predvsem pravična in ljubeča vzgoja je nujnega pomena za razvoj lepo vzgojenega, čustveno stabilnega rodezijskega grebenarja. Posebno pomemben je osebni stik med psom in vodnikom – lastnikom. Ko je ta vzpostavljen, smo na dobri poti, da pes in vodnik sodelujeta in se učita. Na kontaktu in vezi med lastnikom je potrebno delati že od malega in ustvarjati nežno prevlado nad svojim psom. Kot zelo inteligenten pes si zelo dobro zapomni slabe in dobre trenutke. Tako bo reagiral na pohvale in veselje, kot ne bo pozabil na grobost če je bila storjena nad njim.

Zaradi njegove prirojene lastnosti čuvaja, ga za to ni potrebno posebej spodbujati (učiti). Uporabiti je potrebno njegove prirojene lastnosti in jih pravilno razvijati v prijetnega, socialno stabilnega psa, ki pa je tudi čuvaj svojega tropa. Grebenar je dober čuvaj. Lajajo predvsem, ko nas hočejo na nekaj opozoriti in so prepričani, da je nekaj narobe. Tudi ta lastnost ne sme prevladati, da bi si grebenarja kupili kot psa čuvaja.

Nega

Grebenar ima zelo kratko dlako brez podlanka. Kot pasma je primerna za življenje v hiši, saj nima podlanke, ki bi ga čuvala pred mrazom, odsvetujemo bivanje zunaj. So izredno čisti psi in imajo vonj, ki ga skoraj ne zaznavamo. So ena redkih pasem, ki se liže in čisti kot maček in tako skrbi za svojo higieno. Če ga vsaj enkrat na teden skrtačimo, nimamo pretiranih težav z odpadanjem dlake in čiščenjem stanovanja. Občasno je potrebno ostriči nohte in preveriti čistost ušes.

Dedne in ostale bolezni in zdravje

Grebenar ima zelo malo zdravstvenih težav. Najbolj značilna patologija za pasmo je dermoidni sinus, manj pogoste so displazija kolkov in komolcev, sive mrene, okvare ščitnice.

Psicam plemenkam v Sloveniji večinoma slikamo samo kolke, pri samcih pa tudi komolce in ramena. Nekateri vzreditelji,  v želji boljše evidence in kontrole nad vzrejo, opravijo tudi teste ščitnice in srca ter pregled oči.

Dermoidni sinus (DS) – odkrijemo takoj po rojstvu oziroma v nekaj dneh. Več o DS si lahko preberete v članku o dermoidnem sinusu.

Displazija kolkov – Displazija kolkov je redka pri grebenarju, pa vendar je priporočljivo, da vsak lastnih svojega psa slika in pripomore z evidenco k nadaljnjem razvoju pasme.

Alergije – Rodezijski grebenarji so nagnjeni k alergijam. Ker so kratkodlaki, se jim veliko dejavnikov odraža na koži. Najpogosteje so to alergije na hrano. Ko opazimo izbokline na koži ali odpadanje dlake, je to prvi znak, da hrana ne ustreza in zamenjamo vrsto ali proizvajalca hrane. Alergija se lahko pojavi tudi zaradi trave.

Ostale bolezni – Redko se pojavijo težave s ščitnico in sivo mreno, pa vendar nekaterih izkušeni  vzreditelji naredijo tudi te teste, ki so dodatna informacija pri nadaljni vzreji.

Anatomske hibe, vidne napake

Lepotne, vidne napake so lahko različne. Sem štejemo pse, ki se skotijo brez grebena, ki imajo nepravilno obliko le tega, psi z belino na nedovoljenih mestih in predstavnike z »zlomljenim repom«. Napake te vrste so kozmetične in ne funkcionalne ter ne vplivajo na zdravje psa.

Mlada pasma v Sloveniji (Leta 2011)

Prvi »slovenski » rodezijski grebenar v Sloveniji je bil Amyndas Ropotamo, skoten 13. avgusta leta 1989 v češki psarni Ropotamo, ki pa ni bil nikoli vpisan v rodovno knjigo. Pri starosti približno treh in pol let ga je v prometni nesreči poškodoval avto.

Prvi vpisan v slovensko rodovno knjigo je bil grebenar Lologo Ayaba, ki je bil leta 1996 uvožen iz hrvaške psarne Ayaba. 

Prva psička, ki je bila vpisana v rodovno knjigo je v Slovenijo bila uvožena iz slovaške psarne Sokoliari Aquila Bojnice  leta 2000. Ime ji je bilo Cora Aquila Bojnice in v Sloveniji je njeno leglo vpisano v rodovno knjigo pod oznakami SLR RR 00008 – 000016.

Do leta 2011 je bilo v slovensko rodovno knjigo vpisanih 119 psov. V zadnjem letu smo imeli 2 legli, leglo s 5 mladiči in leglo z 11 mladiči. Očeta izhajata iz Hrvaške in Švice. V letu 2011 iz tujine uvoženih 5 psov in sicer iz Slovaške, Hrvaške, Črne gore, Nizozemske in Madžarske. To so podatki, ki se nanašajo na vpise v rodovno knjigo.

Zaključek

Rodezijski grebenar je po svoje edinstven in unikaten v vseh pogledih. Predvsem pa vam bo spremenil način življenja in vas popeljal v nove sfere dojemanja vsega okoli vas. Mnogi lastniki rodezijskih grebenarjev radi rečejo, da ni samo pes, ampak je življenski stil.