Vzrejni pravilnik

Pravilnik o vzreji goničev povzema določila in dopolnjuje Pravilnik o vzreji pasemskih psov KZS, velja pa izključno za vzrejo goničev. V primerih, ki jih ta pravilnik ne obravnava, veljajo določila Pravilnika o strokovnem delu KZS.

V tem pravilniku so obravnavana poglavja s področja:

  •  kompetenc VK, ki zadevajo vzrejo, pravice in dolžnosti vzrediteljev, lastnikov plemenjakov in vzrejno tetovirnih referentov,
  •  pogojev za pridobitev vzrejnega dovoljenja,
  •  pogojev paritev,
  •  legla.

Člen 1.
Za nadaljnji razplod se lahko uporabljajo izključno plemenjaki in plemenke z veljavnim vzrejnim dovoljenjem. Le tega lahko VK izda goničem z:

  • odlično ali prav dobro telesno oceno,
  • uspešno opravljenim PNZ,
  • opravljenim vzrejnim pregledom.

Člen 2.
Izjemno lahko pristopijo k vzrejnemu pregledu tudi psi in psice s telesno oceno »dobro«. V primerih, ko VK ugotovi, da so taki psi oziroma psice vzrejno zanimivi, jim lahko izda pogojno vzrejno dovoljenje za eno leglo oziroma dva skoka. Psu oziroma psici se pogojno vzrejno dovoljenje lahko podaljša, če vzreditelj z dokumentirano vlogo dokaže, da je vsaj 60% mladičev iz vsakega legla prejelo odlično ali prav dobro telesno oceno ter vsaj 50% mladičev opravilo PNZ s I. ali II.n.r.

Člen 3.
Opravljeni vzrejni pregled je, razen v izjemnih primerih, za plemenjake in plemenke trajen.

Člen 4.
Vzrejna dovoljenja izdaja izključno VK za goniče oziroma oseba, ki jo ta organ določi. Dovoljenja se izdajo na samem vzrejnem pregledu ali najkasneje v roku 60 dni. Izjemno lahko VK izda tudi izredno vzrejno dovoljenje, vendar le če sta bila pes oziroma psica uvožena iz tujine. Če pes ali psica še nista bila ocenjena v Sloveniji, ga / jo moramo pred tem oceniti v zunanjosti in delu. Pri izrednem vzrejnem pregledu in ocenjevanju morata biti prisotna najmanj dva kinološka sodnika, izprašana za ocenjevanje zunanjosti in dela goničev. Sodnika morata za to dobiti pooblastilo VK, vsaj eden od njiju pa naj bo član VK za goniče.

Člen 5.
Vzrejno dovoljenje se lahko izda psom in psicam od 15 meseca dalje. Psom velja dokler so v dobri paritveni kondiciji in imajo normalen spolni nagon, psicam pa do dopolnjenega osmega leta starosti.
Vzrejno dovoljenje lahko VK tudi naknadno prekliče, če ugotovi pri plemenjaku oziroma plemenki, ali pri vsaj 30% njunih mladičev psihofizične anomalije.

Člen 6.
Pri paritvenih kombinacijah VK svetuje vzrediteljem določenega plemenjaka. Vzreditelj lahko plemenjaka tudi sam izbere, vendar mora le-ta imeti veljavno vzrejno dovoljenje in ne sme biti v sorodstvu s plemenko do vključno tretje generacije. Izjeme določa 7. člen tega pravilnika.

Člen 7.

Načeloma parjenje v sorodstvu ni dovoljeno. Izjemoma se dovoljuje paritev, ko sta plemenjak in plemenka v sorodstvu šele v tretjem kolenu oziroma v primerih, ko VK to izrecno dovoli in tako dovoljenje tudi utemelji.

Člen 8.
Zaradi osvežitve krvi pasme, so zaželene tudi paritve domačih psic s plemenjaki v tujini. Tako paritev odobri le VK in to le pod pogojem, da je od vzreditelja pravočasno prejela fotokopijo rodovnika plemenjaka ter ob upoštevanju 21.člena Pravilnika o vzreji pasemskih psov ( PSD – priloga 2 ).

Člen 9.
Takoj po opravljeni paritvi morata lastnika psa in psice v celoti izpolniti predpisani obrazec »PRIJAVA PARITVE« ( 4 izvodi ). Vzreditelj mora leglo prijaviti najkasneje v dvajsetih dneh po paritvi, s tem da pošlje prijavo KZS in vzrejno tetovirnemu referentu.

Člen 10.
Vsako prijavo paritve, v spornih primerih pa tudi prijavo legla, pregleda in podpisuje predsednik VK oziroma oseba, ki jo VK za to pooblasti.

Člen 11.
Psica sme imeti v koledarskem letu praviloma samo eno leglo, pes pa največ pet skokov. Izjeme lahko odobrava in potrdi le VK na podlagi utemeljene pisne vloge, predložene s strani vzreditelja oziroma lastnika plemenjaka že pred paritvijo.

Člen 12.
V leglu sme vzreditelj pustiti vse skotene mladiče. Možne so izjeme, ki jih potrjuje izključno VK oziroma od VK pooblaščena oseba. Vzrejno tetovirni referent nima pravice odločati o nadštevilnih leglih, lahko pa tako rešitev predlaga VK.

Nadštevilno leglo lahko ima vse skotene mladiče in to  v primerih:

  • ko imata plemenjak in plemenka vzrejno vrednost I/I
  • ko gre za majhno število poleženih mladičev v zadnjih šestih mesecih,
  • pri paritvah v tujini,
  • drugih izjemnih primerih.

Psica mora biti v dobri vzrejni kondiciji, vzreditelj pa mora imeti za vzrejo primerno urejene prostore, kar s svojim podpisom potrdi vzrejni referent matične organizacije ter ob upoštevanju 27. člena Pravilnika o vzreji pasemskih psov ( PSD-priloga2 ). Pisno vlogo za nadštevilno leglo mora vzreditelj oddati VK goničev takoj po skotitvi.

Člen 13.
V primeru nadštevilnega legla mora psica pavzirati vsaj 12 mesecev.

Člen 14.
Vzreditelj mora poskrbeti, da se morebitni sledniki pri mladičih odstranijo do petega dne starosti, da so mladiči pred oddajo tetovirani, očiščeni zajedalcev ter zaščitno cepljeni.

Člen 15.
Vzrejno tetovirni referent matičnega LKD si mora leglo čim prej po skotitvi ogledati, nuditi pomoč in nasvete pri reji, izpolnjevanju obrazcev, odstranjevanju slednikov.
V primeru, da vzreditelj nima primernih pogojev za vzrejo ali da pri mladičih opazi netipične pasemske znake, kot tudi vsakršne vzrejne nepravilnosti, mora o tem nemudoma poročati predsedniku VK.
Pri leglih, kjer je vzrejno tetovirni referent hkrati tudi vzreditelj goničev, mora biti pri njihovem pregledu navzoč tudi član VK za goniče. Prijava legla, na kateri bo ista oseba podpisana kot vzreditelj in vzrejno tetovirni referent, ne bo priznana.

Člen 16.
Komisija sme izreči ukrep prepovedi vzreje le, če so podani vzrejni razlogi oziroma interesi ob upoštevanju 29., 46. in 47. člena Pravilnika o vzreji pasemskih psov ( PSD-priloga 2 ), ne pa tudi v primerih, ko dejanje vzreditelja ( storitev ali opustitev ) pomeni disciplinski prestopek.
Pravilnik je bil sprejet in potrjen na delnem zboru sodnikov 6. FCI skupine dne 11.februarja 1998 in začne veljati takoj po objavi v Kinologu.

Za VK goničev
Stane Hribernik